NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE

 

Pri raziskovanju prednikov pogosto naletimo na težave:

 

1. Zapisovanje imen in priimkov

Ker so bile matične knjige do konca devetnajstega stoletja oz. do prve svetovne vojne vodene v latinščini oziroma nemščini, so se tudi osebna imena zapisovala v nemški oz. latinski obliki. Tako je Ana največkrat Anna, Gašper je Casparus, Franc je Franz, Jernej je Barthlmäe, Janez pa nastopa kot Johann, Johannes ali Joannes itd. Pogostost imen in njihova moda se je skozi zgodovino spreminjala, velikokrat so novorojenčki dobivali ime po znanih in priljubljenih svetnikih. Tako v matičnih knjigah zasledimo imena, ki jih danes skorajda ne srečujemo več: Gertraud (Jera), Radegund, Mathilde, Casparus, Jodokus (Jošt), Alex (Aleš), Ulrichus (Urh), Sigismund (Žiga), Agnes (Neža) ... Pri plemičih in meščanih so otroci ob rojstvu prejeli več imen.

Več o imenih glej: Keber, Janez, Leksikon imen: Izvor imen na Slovenskem, Celje: Mohorjeva družba, 1996.

Turner vR  knjigi 1815

Poseben problem ali izziv, s katerim se pri rodoslovju srečujemo zelo pogosto, predstavlja zapisovanje priimkov. Težava je nastala pri zapisovanju slovenskih priimkov v nemščini, svojevrsten problem so predstavljali tudi sičniki in šumniki. Člani družine Mlakar se enkrat pojavljajo s priimkom Mlakar, drugič Mlaker, podobno se priimek Mlinarič zapisuje na najrazličnejše načine: Mlinaritsch, Mlinaritz, Mlineritsch ... Isto velja npr. za priimek Zupančič: Supantschitsch, Suppantschitz .... Zelo pogosta je tudi zamenjava črk B in W. Priimek Bizjak je pogosto treba iskati pod črko W (Wisiak, Wesiak, Wesiag, Wessiagg, Wissiag ...). Na podobno zgodbo lahko naletimo tudi pri priimku Breznik.

2. Domača imena

V matičnih knjigah naletimo tudi na domača imena. V nasprotju s priimki so domača imena, tudi hišna imena, tista imena oz. poimenovanja, ki so se držala posamezne hiše, domačije ali kmetije. Srečujemo jih pod oznako vulgo. Domača imena večinoma ostanejo tudi v primeru, če se spremenijo priimki.

3. Nemška in latinska krajevna imena

Tako kot imena in priimki so bila tudi krajevna imena zapisana v nemščini. Pri prepoznavanju krajevnih imen si pomagamo s krajevnimi repertoriji, ki so na voljo v čitalnici. Nekatera imena, predvsem večjih krajev, so navedena tudi na internetnih straneh.

RUŠE 0163 KRSTNA KNJIGA I B 1750-1784 Naslovnica  S0003 S0004Nekaj primerov:

Marburg an der Drau: Maribor

Hl. Kreuz bei Sauerbrunn: Rogaška Slatina

Schönstein: Šoštanj

Jähring: Jarenina

Abstall: Apače

St. Peter bei Marburg: Malečnik oz. Sv. Peter – Malečnik

4. Nepoznavanje pojmov, ki se nahajajo v matičnih knjigah

Primer: viničar, preužitkar, nedoleten. Pri reševanju zagate lahko poprosimo za pomoč arhivista ali pa pobrskamo po strokovni literaturi (Sergej Vilfan, Uvod v pravno zgodovino).

5. Neujemanje starosti ob poroki ali smrti

Navajanje starosti ob poroki ali smrti v primerjavi z datumom rojstva – tudi zaradi slabe izobrazbe oz. pismenosti - včasih ni bilo dovolj natančno. Toleriramo lahko razliko do 5 let, v drugi polovici 19. stoletja pa je teh razhajanj že bistveno manj.

6. Vpisa rojstva ne najdemo

V tem primeru je možno, da je bila oseba rojena v kateri izmed sosednjih župnij ali pa je bila rojena kot nezakonska. V zadnjem primeru so bili otroci vpisani pod materinim priimkom; včasih pa so nezakonske otroke vpisovali v posebne knjige ali na koncu knjige.

7. Iskanje porok

Ljudje so se navadno poročali po dopolnjenem dvajsetem letu starosti oziroma par let pred rojstvom otrok (1 do 20 let). Navadno se je par poročil v župniji, od koder je bila doma nevesta. Če poroke ne najdemo, je potrebno pogledati župnije v okolici ali v isti dekaniji.

MARIBOR - SV. MARIJA 0103 KRSTNA KNJIGA 11 1901-1905 Index  S03088. Manjkajoči vpis v indeksu

Indeksi niso zmeraj 100% zanesljivi, zato je potrebno včasih pregledati še knjigo. Zanesljivost indeksov lahko ocenjujemo z okoli 95%.

9. Ali je možno, da imata dva otoka istih staršev enaka imena?

Da, to je možno, vendar je v tem primeru starejši otrok z enakim imenom umrl pred rojstvom mlajšega.

10. Iskanje očeta nezakonskega otroka

Pri nezakonskih otrocih so očetje v 19. stoletju navedeni ali vpisani samo v primeru, ko je oče priznal očetovstvo oziroma se je kasneje poročil z materjo. V nasprotnem primeru niso vpisani, zato je nadaljnje iskanje onemogočeno.

11. Župnijska mreža – razvoj župnijske mreže

Ker so bile matične knjige vodene po župnijah, je treba pred začetkom vedeti, v katero župnijo je spadal določen kraj, od koder naj bi izvirali predniki. Za pomoč se lahko obrnemo na arhivista ali si pomagamo s šematizmi, ki so na voljo v čitalnici arhiva.

Ob tem lahko naletimo še na nadaljnje težave. Posamezen kraj je lahko spadal v dve ali celo več različnih župnij. Tako je kraj Murščak deloma spadal v župnijo Sv. Jurij ob Ščavnici in deloma Kapelo pri Radencih. Pripadnost se je spreminjala tudi z razvojem župnijske mreže od pražupnij, starih župnij, jožefinskih župnij in najnovejših župnij.

Obratno je lahko v nekaterih krajih obstajalo več župnij. Tako sta bili recimo do 20. stoletja na Ptuju dve župniji, v Mariboru pa tri. Če ne vemo natančnih podatkov o kraju bivanja oseb, ki jih iščemo, je potemtakem potrebno pregledati matične knjige vseh župnij. V 20. stoletju je prišlo do nadaljnjega razvoja župnijske mreže, tako da je recimo danes na področju Maribora 9 župnij.

12. Iskanje podatkov o določenih osebah zaradi izbrisa iz zemljiške knjige

Včasih je tozadevno iskanje zelo težavno, še posebej če o iskanih osebah nimamo konkretnih podatkov. Iskanje dodatno otežuje dejstvo, da oseba mogoče ni živela v kraju, kjer je imela premoženjsko pravne pravice. Tozadevno iskanje je včasih zelo zahtevno in dolgotrajno.