KAKO ZAČETI

RODOSLOVNE RAZISKAVE V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU – KORISTNE INFORMACIJE ZA ZAČETNIKE  Taufschein 

Rodoslovno raziskavo najlažje začnemo tako, da iz družinskega spomina, dokumentacije, nagrobnih spomenikov in podobno izbrskamo zadnji (najstarejši) točen podatek o svojem predniku (datum in kraj rojstva ali poroke ali smrti…). Več kot lahko najdemo teh podatkov, lažje bo začeti z raziskavo. Zaradi varovanja osebnih podatkov so namreč mlajši podatki le omejeno dostopni za rodoslovne raziskave.

Spomenik

Na podlagi zadnjega podatka se lotimo raziskovanja na osnovi matičnih knjig. Matične knjige, starejše od 100 let, se praviloma nahajajo v arhivu, mlajše na upravnih enotah. Ko smo uspeli najti rodoslovne podatke za prvih 100 let je čas, da začnemo raziskovanje v arhivu.

ČitalnicaZa prvi stik z arhivom je pomembno vedeti, da ima arhiv  omejeno število uporabniških mest v čitalnici. Zato je nujna predhodna najava – lahko po telefonu (na tel. št. 05 90 80 120), osebno ali po elektronski pošti. Raziskovanje v arhivu je brezplačno! Osebje v arhivu vam pomaga tudi pri pridobivanju informacij o delu z arhivskim gradivom in dostopnostjo gradiva. Prav tako vam lahko posreduje vse relevantne informacije povezane z raziskovanjem ter strokovno pomoč pri delu z gradivom. Arhivsko gradivo ni v celoti ohranjeno, v nekaterih primerih pa se še ne nahaja v arhivu. Zato je priporočljivo, da po Vodniku po matičnih knjigah preverite, ali se za iskano območje knjige že nahajajo v arhivu. Več o tem najdete v rubriki DELO V ARHIVU. Tudi Vodnik po matičnih knjigah je objavljen na spletni strani.

Ob prihodu v arhiv lahko se lahko z arhivistom posvetujete glede naročila matičnih knjig, odvisno od podatkov, ki jih iščete. Za lažje raziskovanje in hitrejše pregledovanje smo se v našem arhivu odločili, da bomo digitalizirali celotno zbirko matičnih knjig. Knjige, ki so digitalizirane, lahko poiščete na računalniki v čitalnici. Pregledovanje knjig na računalniku je zelo enostavno. Delo je enako kot brskanje po spletnih straneh. Vsekakor pa vam arhivist ob pričetku dela pokaže kako se podatki iščejo. Prav tako vam pomaga, če med delom naletite na težave. Več o delu z digitaliziranimi knjigami si lahko preberete v rubriki Navodilo – Matriken DigitalDigitaliziranih knjig ni možno pregledovati v originalni obliki ampak samo na računalniškem zaslonu.

Matica 01

Pisanje matičnih knjig se je na našem območju (SV Slovenija) začelu na začetku 17. st. To je tudi obdobje, do katerega lahko dobimo rodoslovne podatke iz matičnih knjig. Podatki torej segajo slabih 400 let nazaj. Za raziskovanje je dobro poznati nekatere značilnosti matičnih knjig:

I.

Od leta 1786 pa vse do začetka 20. st. so matične knjige praviloma pisali v nemškem jeziku. Pisali so jih v takrat zelo razširjeni pisavi, t.i. nemški kurenti, ki ji včasih nepravilno rečemo tudi gotica. Pisava se od današnje razlikuje le v obliki nekaterih črk. Čeprav se zdi na prvi pogled zelo težko čitljiva, se lahko z malo truda hitro naučimo tekočega branja. Za knjige po letu 1786 je značilna tudi oblika. Vpisi so urejeni v rubrike, zato je iskanje podatkov zelo enostavno. Za pregledovanje namreč ni potrebno poznavanje nemškega jezika.

matica 19 rubrike
Matica 19 poročnaPoznamo tri vrste matičnih knjig. Krstna in rojstna knjiga, poročna knjiga in mrliška knjiga. Že ime pove, kateri podatki so vpisani v posamezni knjigi. Najbolj bogat vir za rodoslovca so poročne knjige, saj v njih najdemo podatke o dveh vejah družine na enem mestu. Za vpise v matične knjige v tem obdobju velja, da so tako imena kot priimki zapisani v nemški obliki. Preden se lotimo iskanja se je zato dobro pozanimati, kako se je določeno ime ali priimek zapisal in glasil v raziskovanem obdobju. Z tem področjem imamo arhivisti veliko izkušenj, zato se lahko pred pričetkom dela pri arhivistu v čitalnici pogovorite tem.

 

 

 

 

Matica 18II.

Matične knjige pred letom 1786 so pisane v latinščini. Tovrstne knjige so praviloma lažje berljive, saj so oblike črt enake današnjim (latinica). Težave povzročajo nekatere okrajšave in nepravilne latinske besede. Podatki se težje najdejo tudi zato, ker niso vpisani v posebne rubrike, temveč so navedeni v povedi.Tako se na primer glasi krstni vpis:

Iz Radvanja je bil dne 3. oktobra krščen Janez od Mihaela Krajnskega in njegove žene Marije. Krstna botra sta Filip Novak in Ana. Krstil sem jaz, Franc Prešeren, tukajšnji župnik.“
Tudi za to obdobje velja, da so imena in priimki zapisani drugače, kot jih poznamo. Imena so polatinjena, včasih ponemčena. Priimki so zapisani zelo različno, včasih fonetično, drugič so delno ponemčena. Pri prepoznavanju priimkov se moramo večkrat predati občutku, saj so se priimki s časom spreminjali. Posebno težavo nam povzroča tudi pogosto mešanje družinskega priimka z tako imenovanim hišnim imenom (po domače ...). Večkrat odkrijemo, da se je sedanji družinski priimek razvil iz hišnega imena, medtem ko se je originalni priimek izgubil. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Da bi delo v čitalnici arhiva potekalo gladko moramo upoštevati nakaj osnovnih pravil. Najpomembnejše, kar moramo vedeti o rodoslovnih razisakvah je, da za začetek ne potrebujemo veliko predznanja. Delo z arhivskim gradivom zahteva predvsem vztrajnost, potrpežljivost in natančnost. Ker je všasih le potreben dober navet je v čitalnici arhiva škofijski arhivist na voljo strankam vsak dan od 10.30 - 11.30 ure. V tem času lahko zaprosite za pomoč pri branju, prevajanju ali interpretaciji arhivskega gradiva. Tudi ta storitev je brezplačna. Ravno zato je delo v čitalnici mogoče le ob potrjeni rezervaciji. Zaradi zasedenosti priporočamo rezervacijo vsaj 6 tednov vnaprej. Rezervacijjo prostih mest nahko uredite po telefonu na številki 05 90 80 120. V čitalnici arhiva moramo upoštevati čitalniški red, ki ga najdete na spletni strani.

Arhivsko gradivo 2