PREDSTAVITEV ZGODOVINSKEGA ODDELKA

 

V zgodovinskem oddelku hranimo gradivo škofijske pisarne oziroma ordinariata: najrazličnejše spisovno gradivo (14. stoletje→), delovodnike škofijske pisarne (1689→), protokole ordinacij, dekanijske protokole .... V teritorialnem smislu se gradivo večinoma nanaša na ozemlje današnje mariborske metropolije. Ker se je obseg škofije večkrat spreminjal, imamo tudi nekaj gradiva za posamezna področja, ki so v teku časa pripadala različnim škofijam (lavantinski, sekavsko-graški, krško-celovški, ljubljanski, goriški, oglejski), obenem pa manjka nekaj gradiva za dekanije, ki so bile del krško-celovške oz. szombathely-jske škofije. Pri iskanju gradiva moramo upoštevati pestro zgodovino škofije in teritorialne spremembe.

Poleg tega imamo v zgodovinskem oddelku različne zbirke, ki jih delimo na osebne zapuščine in posebne zbirke. Med osebnimi zapuščinami prevladujejo zapuščine duhovnikov in škofov. Med temi je še posebej pomembna zapuščina škofa Antona Martina Slomška. Hranimo še gradivo Slomškovih naslednikov Stepišnika, Napotnika, Karlina, Držečnika ter pomožnega škofa Grmiča. Med zapuščinami duhovnikov in kanonikov velja omeniti zapuščine Ignacija Orožna, Franca Hrastelja, Franca Zdolška, Ivana Zelka ...

Nadalje najdemo naslednje posebne zbirke: albume, kartice, razglednice, podobice, zemljevide, pečate, kronike, listine, rokopise, inkunabule, okrožnice, oglasnike, normalije, cerkvene račune, kronike, razne revije, kartoteke in službene liste duhovnikov, muzikalije, nekrologije, okrožnice, raritete, učbenike, razne pridige, šematizme ...

Pomembne so tudi naslednje zbirke oz. fondi: Popis cerkva, Drobtinice, Koledar Mohorjeve družbe, Katoliška akcija, Sinode, Pastoralne konference, Zvonovi 1965, Mohorjeva družba, Društvo gospa v Mariboru, Sokolstvo ....

Imamo precej gradiva, povezanega s šolstvom, saj je bilo osnovno šolstvo od uveljavitve splošne šolske obveznosti do leta 1869 večinoma pod nadzorstvom cerkve. Tako hranimo posebne šolske delovodniki, v katerih lahko razberemo precej podatkov o zgodovini šolstva v posameznih krajih, ter vizitacije.

Gradivo, ki se nahaja na zgodovinskem oddelku, je pomembno za cerkveno zgodovino, cerkvenoupravno zgodovino, krajevno zgodovino, umetnostno zgodovino, zanimivo pa je tudi za jezikoslovce, arhitekte, etnografe...

Gradivo je pisano bodisi v latinskem (do konca 18. stoletja), nemškem ali slovenskem jeziku (20 stoletje ali po koncu prve svetovne vojne).

Za znanstveno-raziskovalne namene je dostopno vse gradivo, starejše od 50 let. Gradivo iz zapuščin je dostopno 50 let po smrti ustvarjalca, razen če eni ustvarjalec določil drugače. Spisi, ki vsebujejo podatke osebne narave, so dostopni 80 let po nastanka oz. 20 let po smrti oseb, na katere se nanaša, razen če ni z drugimi predpisi določeno drugače.

Gradivo je popisano zgolj okvirno, obstajajo samo popisi posameznih fondov oz. zbirk.

Gradivo je ob obvezni predhodni najavi po telefonu ali elektronski pošti dostopno v čitalnic arhiva. Gradivo iz zgodovinskega oddelka je potrebno naročiti vsaj 24 ur vnaprej.