PREDSTAVITEV MATIČNEGA ODDELKA

 

Jedro matičnega oddelka predstavljajo matične knjige, torej krstne oz. rojstne matične knjige, poročne in mrliške matične knjige. Najstarejša matična knjiga, ki jo hranimo v Nadškofijskem arhivu Maribor je krstna knjiga župnije Stari trg iz leta 1597. Na območju, ki ga pokriva sedanja mariborska metropolija vse do leta 1941 ni bilo civilnih matičnih knjig, matični register je vodila Cerkev. Izjema je območje Prekmurja, kjer so že leta 1956 vpeljali vzporedne civilne registre. Matične knjige so vodile posamezne župnije, ki so jih tudi hranile. Med drugo svetovno vojno ja matične knjige takratna okupacijska oblast zaplenila, kasneje jih je prevzela povojna Slovenska republiška administracija. Cerkvi so bile knjige vrnjene šele leta 1994, ko jih je prevzel škofijski arhiv. Od leta 2009 poteka digitalizacija matičnih knjig v okviru projekta Matriken Digital.

 

Čeprav so bile matične knjige velikokrat obravnavane posebej predstavljajo le del arhivskega fonda posamezne župnije. Poleg matičnih knjig hranijo župnijski arhivi številne dragocene zgodovinske vire.

Arhivska služba na območju mariborske metropolije je bila od petdesetih let 20. stoletja vključena v Pokrajinski arhiv Maribor. Arhiv je v glavnem vseboval gradivo, katerega ustvarjalec je bil škofijski ordinariat. Škofija ni imela svojega arhiva, ki bi se sistematično ukvarjal z župnijskim arhivskim gradivom. Pokrajinski arhiv Maribor je poskrbel za prevzem le nekaj župnijskih arhivov. Preostalo gradivo je ostalo na župnijah in prepuščeno oskrbi Cerkve. Za arhivsko gradivo so tako skrbeli župniki oz. župnijski upravitelji v skladu s kanonskim pravom Cerkve in odloki krajevnega škofa. Upravljanje z arhivom je nadzoroval krajevni škof. Strokovne arhivske službe znotraj Cerkve ni bilo.

Šele leta 1994 je bil ustanovljen Škofijski arhiv Maribor, ki ima nalogo, da skrbi tudi za gradivo župnijskih fondov.

 

Matični oddelek trenutno hrani okrog 476 tm gradiva.